Demografska struktura stanovalcev, sprejetih v domove starejši občanov (DSO), se namreč hitro spreminja; v domove dandanes prihajajo ostareli, bolni ljudje, ki praviloma potrebujejo zahtevno zdravstveno nego. Danes je v institucijah že 46 odstotkov uporabnikov starejših od 80 let in kar 17 odstotkov starejših od 90 let, s pogosto pridruženimi več zdravstvenimi težavami, s hudo oviranostjo gibanja, najpogosteje nepomičnostjo in pogostimi težavami v duševnem zdravju. Socialno varstveni zavodi so skozi leta prevzeli tudi vlogo negovalnih bolnišnic, žal brez ustreznih finančnih sredstev ter brez ustrezne kadrovske strukture zaposlenih.
Nedopustno je, da se sredstva, namenjena za zdravstveno nego v domovih starostnikov, znižujejo, posledično pa se, v nasprotju s strokovnimi in kadrovskimi normativi, v DSO-jih zmanjšuje tudi število zaposlenih v zdravstveni negi, ki so strokovno usposobljeni za zdravstveno nego bolnih starostnikov. Tako na Zbornici - Zvezi ocenjujejo, da se je v dobrih desetih letih število posteljnih kapacitet v domovih podvojilo, število negovalnega kadra pa za polovico zmanjšalo, kar je nerazumljivo, nevarno in nehumano.
Stroka zdravstvene nege sicer ne želi posegati v tiho prestrukturiranje DSO-jev v smislu »bolj prijaznega, na domače okolje naravnanega bivanja«, gledano skozi pretežno socialni vidik obravnave starostnikov, opozarja pa, da v t. i. »gospodinjskih skupnostih«, ki se zdaj pojavljajo, ne more biti zaposlen samo nezdravstveni kader, tja do laikov. Nujno je, da se tam zaposlujejo osebe s srednjo zdravstveno izobrazbo, torej tehniki zdravstvene nege, za potrebe stanovalcev, ki potrebujejo zahtevnejšo zdravstveno nego, pa diplomirane medicinske sestre v 24 urni pripravljenosti, vse dni v letu. Pojav premeščanja ljudi iz bolnišničnih okolij neposredno v DSO-je je vedno bolj pogost; tako zdaj določeni DSO-ji brez ustrezne usposobljenosti sprejemajo tudi hudo bolne paciente, ki potrebujejo zahtevno zdravstveno nego (npr. na umetni ventilaciji, s peritonealno dializo, drugo). Večina stanovalcev v DSO-jih ima po več kroničnih bolezni hkrati, praktično nihče ni brez terapije, tudi zelo zahtevne, in v trenutku lahko ti ljudje postanejo akutni primeri. Kar 78 % populacije uporabnikov institucionalnega varstva starejših v Sloveniji potrebuje III. kategorijo zahtevnosti zdravstvene nege. Socialno varstveni zavodi so namreč skozi leta prevzeli zdravstveno obravnavno starejše populacije, kakršno v drugih državah zagotavljajo specializirane negovalne bolnišnice.
Pomembno se je vprašati, v katero smer bomo šli v prihodnje. Se bo zgodil premik socialno varstvenih ustanov v smer socialne oskrbe, gospodinjskih skupnosti? So domovi, grajeni in adaptirani po vzorcu domov pete generacije, primerni za generacijo jutrišnjih uporabnikov? Kakšen delež današnjih uporabnikov te storitve potrebuje in lahko koristi? Ali pa se bo zgodil premik socialno varstvenih zavodov v smer oblikovanja modela zdravstvenih ustanov za starejše oziroma negovalnih bolnišnic? Kam se bomo, na primer, lahko po bolnišnični obravnavi vrnili? Ali bomo končno začeli razmišljati v smeri strokovne, varne, kakovostne, humane in ekonomsko sprejemljive integrirane oskrbe v zavodih v svoji lokalni skupnosti?
Medicinske sestre s svojim znanjem in usposobljenostjo ponujajo odločevalcem (in financerjem) modele zdravstvene oskrbe v DSO-jih, podobne tistim v referenčnih ambulantah, ki omogočajo strokovno, varno vodenje stanovalcev z urejenimi kroničnimi boleznimi, tja do predpisovanja terapije. Tako bi bila ljudem v vsakem trenutku na voljo usposobljena diplomirana medicinska sestra s specialnimi znanji, v prihodnosti s specializacijo s tega področja. Prav gotovo bi bil to bolj varen, ekonomičen, in prijaznejši način preživljanja tretjega življenjskega obdobja.
Odločevalci in domovi starostnikov bodo morali v bodoče posvetiti več pozornosti, pa tudi kadrov in finančnih sredstev, zagotavljanju zadostne zdravstvene nege in oskrbe za svoje stanovalce, saj si starostniki to zaslužijo in jo, skupaj s svojci, tudi upravičeno pričakujejo. Varčevanje pri kadrih in materialih za zdravstveno nego starostnikov je nedopustno, saj neposredno znižuje kakovost življenja, bivanja in človeškega dostojanstva. Si tako predstavljamo lastno starost?
Ljudi, in njihove bližnje, ki razmišljajo o sprejemu v DSO, Zbornica – Zveza usmerja, naj se, preden zaupajo starostnika v oskrbo, natančno pozanimajo, kolikšno število in kakšno izobrazbeno strukturo zaposlenih imajo izbranem domu.
Čas je za konstruktiven dialog med Ministrstvom za zdravje, Ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Skupnostjo socialnih zavodov, Zavodom za zdravstveno zavarovanje in Zbornico – Zvezo, Socialno zbornico Slovenije in drugimi deležniki za priznanje družbenega in strokovnega doprinosa socialno varstvenih zavodov v sistemu dolgotrajne oskrbe in opredelitev finančnih, strokovnih in kadrovskih normativov, ki bodo socialno varstvene zavode na področju zdravstvene nege postavile v primerljiv položaj z drugimi izvajalci zdravstvene dejavnosti. Tudi v obdobju staranja in v času, ko se življenje izteka, ljudje nedvomno potrebujejo in si zaslužijo strokovno in varno zdravstveno obravnavo, pa naj bo to v domačem okolju, v DSO, v negovalnih bolnišnicah in drugje. Zato je potrebna krepitev obstoječih in razvoj novih oblik skrbi za starejše s ciljem zagotoviti mirno, varno in dostojanstveno tretje življenjsko obdobje vsakega posameznika.
Zbornica Zveza,
Sekcija medicinskih sester v socialno varstvenih zavodih
Darinka Klemenc, predsednica Zbornice - Zveze
