Dokument poklicnih aktivnosti in kompetenc je Zbornica – Zveza v sodelovanju z Razširjenim strokovnim kolegijem za zdravstveno in babiško nego (RSKZN) pripravila skladno z decembra 2017 sprejetim Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, a ta še vedno čaka na podpis ministra za zdravje.
»Medicinske sestre smo najštevilčnejša poklicna skupina v zdravstvu, ki tudi z organizacijskega vidika izvajamo temeljne aktivnosti celotnega zdravstvenega varstva. Želimo aktiven dialog – ta bi se zagotovo moral zgoditi že včeraj, danes bi morali skupaj iskati rešitve. Rešitve niso enostavne, dobre in v korist pacienta pa bodo le, če bomo v reševanje vključeni prav vsi,« je povedala Monika Ažman, predsednica Zbornice – Zveze.
Dokument Kompetence in poklicne aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege je pripravljalo več kot 30 strokovnjakov s področja zdravstvene nege, potrdila sta ga tako RSKZN kot Zdravstveni svet RS, Ministrstvo za zdravje pa ga do danes še ni sprejelo. »Neupoštevanje RSKZN-ja kot najvišjega posvetovalnega organa ministra za zdravje vidimo kot nezaupanje stroki,« je dejal mag. Brane Bregar, predsednik RSKZN-ja, in dodal, da očitno ekonomski vidik prevladuje pred stroko, česar pa RSKZN nikakor ne more sprejeti. »Mi kot državljani moramo biti še posebej zaskrbljeni, če kompetence in poklicne aktivnosti ne bodo sprejete, saj bomo mi tisti, ki bomo uporabniki zdravstvenega sistema.«
»Menedžment ocenjuje, da, če povečamo stopnjo izobrazbe, bomo povečali stroške. Vendar vse mednarodne raziskave kažejo ravno nasprotno – da povečana stopnja izobrazbe pri medicinskih sestrah zmanjšuje stroške, zmanjšuje zaplete,« je poudarila izr. prof. dr. Brigita Skela Savič, članica upravnega odbora Mednarodnega sveta medicinskih sester ter znanstvena svetnica in predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, ter dodala, da se zaradi razvoja zdravstva, zaradi boljšega obvladovanja bolezni število kadrov povečuje, a je treba te številke o številu zaposlenih brati v kontekstu, upoštevati in razumeti je treba integriranost tako potreb pacientov kot izvajalcev.
Enostavne rešitve, ki ne bodo sistemsko reševale težav v zdravstvenem sistemu, bodo še poslabšale razmere. S premalo in preobremenjenim kadrom ne bo mogoče zagotoviti kakovostne in varne obravnave pacientov. Slavica Mencingar, predsednica Sindikata delavcev zdravstvene nege Slovenije, je poudarila, da se potrebe in zahteve uporabnikov povečujejo, izvajalci zdravstvene nege opravljajo vse več nalog, njihov obseg dela se povečuje, dodajajo se novi programi, kadrovski standardi in normativi pa so stari več kot 30 let.
Prim. asist. Dean Klančič, dr. med., podpredsednik Zdravniške zbornice Slovenije, je poudaril pomen zdravstvenega tima ter sodelovanja zdravnika in medicinske sestre, saj lahko le timsko delo zagotavlja kakovostno, celovito obravnavo pacienta.
Mag. Pia Vračko, državna sekretarka na Ministrstvu za zdravje, je na vprašanje, zakaj minister ne sprejme pripravljenih poklicnih aktivnosti in kompetenc, pojasnila, da je minister za zdravje imenoval nov strateški svet za zdravstveno nego, ki se bo prvič sestal marca, tema prvega sestanka pa bodo poklicne aktivnosti in kompetence.
A te bi morale biti skladno s stavkovnim sporazumom s sindikati s področja zdravstvene nege, sklenjenim 3. 12. 2018, sprejete do 3. 3. 2019, čeprav Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K), ki je bil sprejet 17. 12. 2017, predvideva sprejetje dokumenta s strani Ministrstva za zdravje najkasneje do 17. 6. 2018.
»Boli me, da prepričani prepričujemo prepričane, da potrebujemo dokument, ki bo postavil zdravstveno nego na svoje mesto, na zemljevid zdravstvenega varstva. Sprenevedanja je res konec. Na dlani je, da je zdravstvena nega pomemben del zagotavljanja varnega zdravstvenega varstva v slovenskem prostoru, in če želimo, da bo tako tudi naprej, ji je treba dati svoje mesto in pristojnosti, izvajalcem pa pošteno plačilo. Na altruističen način, na human pogon enostavno ne gre več,« je kritično zaključila Monika Ažman.
