Pohod kondicijsko ni bil zahteven, zato smo se toliko lažje posvečali okolici in klepetu. Marjeta nam je že na  avtobusu predstavila zgodovino in posebnosti Laškega, med potjo na planino Šmohor pa razkazovala sosednje vrhove, pokrajine in predele Rečiške doline.
Po slabi dve uri zmerne hoje smo prispeli do Šmohorskih lip in cerkvice Sv. Mohorja, se nato vrnili do koče, kjer smo se okrepili in odpočili, pa tudi malo pomartinčkali, saj je bilo prijetno sončno vreme, nato pa po drugi poti sestopili v Rečiško dolino. Ta del poti je bil na določeni točki bolj zahteven zaradi podrtih dreves v stezo, saj  so delovala neprehodno. To nas ni ustavilo. Smo pa preizkusili svoje plezalne sposobnosti.

Srečno smo prispeli v dolino in si ogledali Plečnikovo cerkev posvečeno Sv. Antonu Martinu Slomšku. Cerkev je nekaj posebnega in je vredna ogleda. Marjeta nas je seznanila z njeno zgodovinsko in arhitekturno dediščino. Tukaj smo spoznali, da smo tudi pevsko nadarjena skupina , saj smo ubrano zapeli kar nekaj pesmi. Duhovno podkrepljeni smo se nato z avtobusom odpeljali v center mesta Laškega , kjer smo si ogledali Hum- slikovito kuliso starega trškega jedra mesta Laško , se seznanili kje se Laščani poročajo in kje zabavajo. Laško živi za  pivovarno, za terme ter za najbolj odmevno tradicionalno prireditev " Pivo in Cvetje ", ki je mednarodno obiskana. Tudi mi smo se odžejali,se energijsko podkrepili  s pecivom in sladoledom.Polni lepih vtisov,  smo se vrnili domov.

Vabljeni v našo veselo družbo tudi vi!